Spodnji grafikoni prikazujejo način, kako je predstavljena izgovorjava v slovenskem jeziku v Mednarodni fonetični abecedi (IPA). Za podrobnejše informacije, glej Fonologija slovenskega knjižnega jezika.
|
Kombinacije samoglasnikov in tonov[8]
Nizki samoglasniki
|
IPA
|
Naglasno
znamenje
|
Tonemsko znamenje[9] |
Zgled
|
àː
|
á
|
danes
|
ɛ̀ː
|
ê
|
é
|
zemlja
|
èː
|
é
|
ẹ́
|
cerkev
|
ə̀
|
è
|
ə̀
|
sem (naglašeno)
|
ə̀r
|
ŕ
|
vrba
|
ìː
|
í
|
hiša
|
ɔ̀ː
|
ô
|
ó
|
poten
|
òː
|
ó
|
ọ́
|
erotičen
|
ùː
|
ú
|
truplo
|
Visoki samoglasniki
|
á
|
à
|
ȁ/ʌ̏
|
brat
|
áː
|
á
|
ȃ
|
grad
|
ɛ́
|
è
|
ȅ
|
met
|
ɛ́ː
|
ê
|
ȇ
|
adverb
|
éː
|
é
|
ẹ̑
|
kreda
|
ə́
|
è
|
ə̏
|
pes
|
ə́r
|
ŕ
|
ȓ
|
tržnica
|
ə́l
|
ĺ
|
l̑
|
Vltava
|
í
|
ì
|
ȉ
|
bik
|
íː
|
í
|
ȋ
|
list
|
ɔ́
|
ò
|
ȍ
|
on
|
ɔ́ː
|
ô
|
ȏ
|
alkova
|
óː
|
ó
|
ọ̑
|
pot
|
ú
|
ù
|
ȕ
|
kruh
|
úː
|
ú
|
ȗ
|
romunščina
|
ý
|
ǜ
|
ü̏
|
Türk[10]
|
Nenaglašeni samoglasniki
|
a
|
a
|
žena
|
ɛ
|
e
|
e
|
medved
|
ə
|
ə
|
danes
|
əɾ
|
er, r
|
ər, r
|
koder, potrditi
|
ən
|
n
|
tovarn
|
əm
|
m
|
film
|
i
|
i
|
biti
|
ɔ
|
o
|
potok
|
u
|
u
|
mamut
|
Dvoglasniki
|
IPA
|
Zapis
|
Zgled
|
aːi
|
aj
|
enajst
|
ai
|
kaj
|
e̞ːi
|
ej
|
glejte
|
e̞i
|
slej
|
eːi
|
doklej
|
ɔːi
|
oj
|
bojni
|
ɔi
|
noj
|
oːi
|
nocoj
|
uːi
|
uj
|
tuj
|
ui
|
fuj
|
aːuʷ
|
av, al, au
|
nauk
|
auʷ
|
rjav
|
ɛːuʷ
|
ev, el, eu
|
omelce
|
ɛuʷ
|
nevljuden
|
eːuʷ
|
pepel
|
əuʷ
|
topel
|
iːuʷ
|
iv, il, iu
|
arhiv
|
iuʷ
|
bil
|
o̞ːuʷ
|
ov, ol, ou
|
peskovnik
|
o̞uʷ
|
ribolov
|
oːuʷ
|
dvovprega
|
uːuʷ
|
(uv), ul
|
minul
|
uuʷ
|
osul
|
Suprasegmentali
|
IPA
|
Primer
|
Razlaga
|
ˈ
|
[ˈkroːk]
|
glavni naglas
|
ˌ
|
[ˈmaraˌt̪ɔn̪]
|
sekundarni naglas
|
ː
|
[ˈpolːski][5]
|
podaljšani soglasnik
|
|
- ↑ 1,0 1,1 ⟨b⟩ in ⟨p⟩ se izgovarjata kot /b̪/ in /p̪/, če jima sledi /f/, /v/ ali /ʋ/.
- ↑ 2,0 2,1 ⟨d, t⟩ se izgovarjata kot zobnodlesnična zapornika.
- ↑ 3,0 3,1 3,2 [dz, ɣ, v] so alofoni /ts, x, f/, ki se pojavljajo pri prilikovanju (Herrity (2000)).
- ↑ 4,0 4,1 4,2 4,3 4,4 /dz, ts, z, s, l, r/ so dlesnični, vendar dentalizirani.
- ↑ 5,0 5,1 5,2 5,3 5,4 5,5 ⟨lj in nj⟩ se izgovarjata kot /lj, nj/, če jima sledi samoglasnik, vendar se združina v palatiziran zvočnik /lʲ, n̪ʲ/, če jima sledi soglasnik. Pravilna, vendar manj pogosta izgovorjava je tudi kot podaljšana /lː, nː/
- ↑ Dolgo časa ni bilo znano, ali se ⟨r⟩ izgovarja kot /r/ ali /ɾ/, zato se včasih pojavlja tudi zapis z /ɾ/.
- ↑ 7,0 7,1 ⟨v, l⟩ se v soglasniškem okolju izgovarjata kot [w], če jima sledi zveneči soglasnik oz. kot [ʍ], če jima sledi nezveneči. (Šuštaršič, Komar & Petek (1999)).
- ↑ Nekatere raziskave kažejo na to, da slovenščina ne razlikuje več med dolgimi in kratkimi samoglasniki (Šuštaršič, Komar & Petek (1999), Tatjana Srebot-Rejec. »On the vowel system in present-day Slovene« (PDF). in da so edine razlike le med naglašenimi in nenaglašenimi samoglasniki (Tatjana Srebot-Rejec. »On the vowel system in present-day Slovene« (PDF)., Šuštaršič, Komar & Petek (1999)). ter med visokimi in nizkimi samoglasniki Tatjana Srebot-Rejec. »On the vowel system in present-day Slovene« (PDF)..
- ↑ Naglasna in tonemska naglaševanja niso del zapisa, vendar se pojavljajo v slovarjih, kot je »Slovenski pravopis 2001«. Označbe se lahko pojavljajo tudi na ⟨r, l⟩, kar označuje zapis /ər, əl/.
- ↑ /ý/ se pojavlja le v prevzetih besedah in nekaterih priimkih (npr. Türk), vendar se v knjižnem jeziku običajno izgovarja kot /í/.