USS Indianapolis (CA-35)


Sodelavci projektov Wikimedie

Article Images

USS Indianapolis ( CA-35 ) je bila težka križarka razreda Portland ameriške mornarice, imenovana po mestu Indianapolis v Indiani. Splovljena leta 1931 je bila osem let poveljniška ladja Scouting Force 1, nato pa je bila admiralska ladja za admirala Raymonda Spruancea od 1943 do 1945, medtem ko je le-ta med drugo svetovno vojno poveljeval peti floti v bitkah po osrednjem Pacifiku.

USS Indianapolis (CA-35), 27. september 1939

Zgodovina
Združene države Amerike
Ime: USS Indianapolis
Naročena: 13. februar 1929
Ladjedelnica: New York Shipbuilding Corporation, Camden, New Jersey
Cena: 10.903.200 $ (pogodbena cena)
Začetek gradnje: 31. marec 1930
Splavitev: 7. november 1931
Sponzor ladje: Lucy M. Taggart
Identifikacija: številka trupa: CL-35
Vzdevki:: »Indy«[1]
Časti in
odlikovanja:		 10 bojnih zvezd
Usoda: s strani japonske podmornice I-58 zadeta z dvema torpedoma in potopljena, 30. julij 1945.

Julija 1945 je Indianapolis zaključil visoko zaupno potovanje za dostavo urana in drugih sestavnih delov za bombo "Little Boy", prvo jedrsko orožje, ki je bilo kdajkoli uporabljeno v boju, v mornariško bazo Tinian, nato pa je ladja odplula na Filipine na urjenje. 30. julija ob 00.15 je ladjo torpedirala podmornica japonske cesarske mornarice I-58, nakar je križarka potonila v 12 minutah. Od 1195 članov posadke na krovu jih je približno 300 potonilo z ladjo.[2] Preostalih 890 se je soočilo z izpostavljenostjo, dehidracijo, zastrupitvijo s slano vodo in napadi morskih psov, medtem ko so ostali na odprtem oceanu z nekaj rešilnimi čolni in skoraj brez hrane ali vode. Mornarica je za potop izvedela šele štiri dni kasneje, ko je preživele opazila posadka letala PV-1 Ventura med rutinskim patruljiranjem. Preživelo je le 316 članov posadke.[2]

Potop Indianapolisa je bil največja izguba življenj na eni ladji v zgodovini ameriške mornarice.[a] 19. avgusta 2017 je iskalna ekipa, ki jo je financiral soustanovitelj Microsofta Paul Allen, našla razbitine v Filipinskem morju; razbitine ležijo na globini približno 5500 m. [3] 20. decembra 2018 je bila posadka Indianapolisa kolektivno nagrajena z zlato medaljo kongresa . [4]

 
Podrobnost mornariškega streljanja kot del pokopa na morju leta 2008 za enega od 316 preživelih ob potopitvi Indianapolisa 30. julija 1945

Razbitine Indianapolisa ležijo v Filipinskem morju. [5] Med julijem in avgustom 2001 je odprava skušala najti razbitine z uporabo sonarja za stransko skeniranje in podvodnih kamer, nameščenih na daljinsko upravljanem vozilu. Čeprav so jo spremljali štirje preživeli iz Indianapolisa, odprava ni bila uspešna. Junija 2005 so začeli z drugo odpravo. O zgodbi je poročal tudi National Geographic in jo objavil julija. Potem ko so uporabili daljinsko vodene podmornice brez posadke, da bi našli kakršen koli znak razbitin, so našli le kose kovine, za katere ni bilo dokončno dokazano, da so z ladje.

Julija 2016 so se pojavile nove informacije o možni lokaciji Indianapolisa, ko so odkrili pomorske zapise, ki kažejo, da je tankovska pristajalna ladja LST-779 zabeležila srečanje z Indianapolisom 11 ur pred torpediranjem. Te informacije so raziskovalcem omogočile, da so ugotovili, da se je Indianapolis premikal hitreje in je bil zato bolj zahodno, kot so domnevali prej, pa tudi nekoliko stran od ubrane poti. Na podlagi teh informacij je National Geographic poleti 2017 načrtoval odpravo za iskanje razbitine.[6] Poročila ocenjujejo, da je bil Indianapolis dejansko 40 km zahodno od prijavljenega položaja potopa, v vodi več kot 4.800 m globoko in verjetno na strani podvodne gore.[7]

Leto dni po odkritju zapisov je razbitino našel "USS Indianapolis Project" Paula Allena na krovu raziskovalne ladje Petrel [8] 19. avgusta 2017 na globini 18.000 ft (5.500 m) . [9] Razbitina je bila razkrita javnosti 13. septembra 2017 v televizijski oddaji v živo na PBS z naslovom "USS Indianapolis, Live from the Deep", v kateri je igral Miles O'Brien in je bil tudi zdaj upokojeni kapitan William Toti. [10] Razbitina je dobro ohranjena zaradi velike globine, na kateri počiva Indianapolis, med skalnatimi gorskimi verigami Severnega Filipinskega morja. [11]

Septembra 2017 je bil objavljen zemljevid s podrobnostmi o razbitinah. Glavni del razbitine leži v ogromnem udarnem kraterju; njen premec, ki se je odlomil, preden se je ladja potopila, leži 2,4 km vzhodno. Prednji 8-palčni topovi, ki sta se prav tako odlomili na površini in označujeta zadnji položaj ladje na površini, ležita 800 m vzhodno od glavne razbitine. Most, ki se je zaradi torpedov odlomil od ladje, leži v polju ruševin v bližini prednjih topov. Edina 8-palčna kupola na krmi ostaja na svojem mestu, čeprav se je streha krme zrušila sama. Razbitine letala so od ladje oddaljene približno 970 m severno od glavnega dela razbitine. [12] Celotna predstavitev metode, s katero so našli in dokumentirali razbitino, je bila objavljena v drugem dokumentarcu PBS 8. januarja 2019 z naslovom USS Indianapolis: The Final Chapter . [13]

V popularni kulturi

uredi

V prizoru v filmu Žrelo iz leta 1975 eden od glavnih likov, Quint, ki je preživel Indianapolis, pripoveduje o potopitvi in napadih morskih psov. Ta prizor je prinesel Indianapolis in njegov potop v veliko širšo pozornost javnosti 30 let po prvotnih dogodkih.[14] [15] Predstava The Shark Is Broken iz leta 2019, ki je bila predvajana na Broadwayu leta 2023, obe raziskuje Roberta Shawa (Quintov igralec), ki prepisuje dialog do prizora, kot tudi popolno izvedbo slavnega prizora na koncu. [16]

V TV-filmu iz leta 1991 Misija morskega psa: Saga o ladji USS Indianapolis igra Stacy Keach kot kapitan McVay.

Film USS Indianapolis: Men of Courage iz leta 2016 v režiji Maria Van Peeblesa z Nicolasom Cageom v glavni vlogi temelji na potopu Indianapolisa .

  1. ↑ Medtem ko je izguba križarke Indianapolis najhujša nesreča ene same ladje ameriške mornarice, ki se je potopila na morju, pa to ni najtežja izguba za ameriško mornarico ali ameriško vojsko v celoti. Že prej v 2. svetovni vojni sta se zgodili dve tragediji, in sicer potopitev bojne ladje USS Arizona (potopljena med napadom na Pearl Harbour) in ladje za prevoz čet HMT Rohna. Ti dve nesreči sta zahtevali več ameriških življenj, nista pa se zgodili na morju oz. ni šlo za ameriško mornarico.
  1. ↑ »Ship Nicknames«. zuzuray.com. Pridobljeno 13. oktobra 2015.
  2. ↑ 2,0 2,1 Neuman, Scott (23. marec 2018). »Navy Admits To 70-Year Crew List Error In USS Indianapolis Disaster«. NPR.org (v angleščini). Pridobljeno 24. marca 2018.
  3. ↑ Grinberg, Emanuella (20. avgust 2017). »USS Indianapolis discovered 18,000 feet below Pacific surface«. CNN. Pridobljeno 24. decembra 2018.
  4. ↑ Donnelly, Joe (20. december 2018). »Actions – S.2101 – 115th Congress (2017–2018): USS Indianapolis Congressional Gold Medal Act«. www.congress.gov.
  5. ↑ The coordinates given in this article are for the general area
  6. ↑ »New Lead Uncovered in Search for USS Indianapolis«. 27. julij 2016.
  7. ↑ »New Details On Final Resting Place Of USS Indianapolis«. Indiana Public Media. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. oktobra 2016. Pridobljeno 28. oktobra 2016.
  8. ↑ »USS Indianapolis discovered 18,000 feet below Pacific surface«. CNN (v angleščini). 19. avgust 2017. Pridobljeno 19. avgusta 2017.
  9. ↑ »Wreckage of USS Indianapolis found in Philippine Sea«. Indianapolis Star (v angleščini). 19. avgust 2017. Pridobljeno 19. avgusta 2017.
  10. ↑ USS Indianapolis Live – from the Deep (v angleščini), pridobljeno 10. februarja 2021
  11. ↑ Werner, Ben (23. avgust 2017). »Navy: USS Indianapolis Wreckage Well Preserved by Depth and Undersea Environment«. USNI News. Pridobljeno 28. avgusta 2017.
  12. ↑ Emanuella Grinberg (19. avgust 2017). »USS Indianapolis wreckage found 72 years later«. CNN.
  13. ↑ USS Indianapolis: The Final Chapter (v angleščini), pridobljeno 10. februarja 2021
  14. ↑ Rowe, Peter (1. avgust 2016). »Focus: Saving WWII Indianapolis story from sharks«. The San Diego Union-Tribune. Pridobljeno 29. maja 2020.
  15. ↑ Millar, Rupert (24. avgust 2017). »The USS Indianapolis and Quint's monologue«. Union Press Ltd. Pridobljeno 29. maja 2020.
  16. ↑ Green, Jesse (10. avgust 2023). »Review: A Bloodless Postscript to 'Jaws' in 'The Shark Is Broken'«. The New York Times. Pridobljeno 29. oktobra 2023.